Psihologija, psihoterapija, psihološko, psihologi in psihiatri so besede, ob katerih se marsikateri Slovenec kar zdrzne.
Predpona psih- v naši družbi pri mnogih asociira na nekaj slabega. Še vedno vlada močna stigma okrog duševnih motenj in duševnega zdravja. Glavni namen projekta Kako si?, ki ga organizira Društvo študentov psihologije Slovenije, je ravno razbijanje te stigme in ozaveščanje širše množice o pomenu duševnega zdravja za posameznika in družbo kot celoto.
Po definiciji duševno zdravje ni samo odsotnost bolezni, temveč vzdrževanje biološkega, socialnega in psihološkega blagostanja. S poznavanjem dejavnikov, ki vplivajo na duševno zdravje, lahko zmanjšamo ali celo preprečimo duševne težave.
Ti dejavniki ne predstavljajo nič abstraktnega, temveč vključujejo dejavnosti, ki jih počnemo na dnevnem redu.
To so družinska kosila, pogovarjanje ob kavi s prijatelji, pohod na Šmarno goro, uspešno opravljanje šolskih obveznosti ali zadovoljstvo s samim seboj. Enaki dejavniki pa na različne ljudi lahko različno učinkujejo. Klepet ob kavi s prijatelji bo za eno osebo pozitivna izkušnja, za drugo pa negativna.
Zavedati se je potrebno, da ni univerzalnega recepta za zagotovitev optimalnega duševnega zdravja.
Zakaj je potem govor o duševnem zdravju v našem kulturnem prostoru tako enoznačen?
Posameznik s težavami v duševnem zdravju bo hitro dobil etiketo in s tem izhodišče za stigmatizacijo ter vrsto priključenih duševnih težav. Zaradi takega družbenega tretmaja si ljudje težko priznajo, da imajo težave in posledično počasneje ali sploh ne iščejo ustrezne pomoči. Stigmatizacija je ovira na poti do pozitivnega duševnega zdravja, naloga psihologije pa je, da jo ozavešča, preprečuje in ob njej ustrezno ukrepa.
Diskusijo o duševnem zdravju je zaradi močnega vpliva družbe na posameznikovo skrb za duševno zdravje treba postaviti v družbeni kontekst. Najbolj problematična je mentaliteta družbe po principu, »če nisi brez noge, ti nič ne manjka«. Če se diagnoza posameznika odraža površinsko, na telesni ravni, ne bo deležen čudnih in obsojajočih pogledov, ko se bo odločil poiskati pomoč pri zdravniku.
V primeru globinskih težav, ki se dotikajo duševnosti, je stvar nekoliko drugačna.
Problem predstavlja dejstvo, da je skrb za duševno zdravje v naši družbi smatrana kot privilegij, posledično je tudi strokovna pomoč veliko težje in neenakomerno dostopna. Telesno zdravje še vedno dominira nad duševnim. Zavedati se je potrebno, da sta telesno in duševno neločljivi komponenti zdravja, brez prve, ni druge in obratno. Cilj je, da te ideje ozavesti celotna družba in ne samo eden ali peščica posameznikov.
Morda se organizacija okroglih miz, filmskih večerov, predavanj in delavnic ne sliši veliko, vendar z različnimi dejavnostmi poskušamo zadostiti različnim okusom in tematiko duševnega zdravja približati čim večji in raznovrstni množici. Pohvalimo se lahko s tem, da Kako si? vsako leto doseže večje število ljudi, s čimer se temu cilju vse hitreje bližamo.
Ljudje smo umetniki in duševno zdravje naše umetnine. Vsak ustvarja po svoje in podobno Kako si? s projekti različnih tematik, ki so v povezavi z duševnim zdravjem, vsako leto ustvarja novo zgodbo, v kateri se srečamo različni ljudje. Skrb za duševno zdravje nam mora postati tako individualna kot kolektivna vrednota. Z ozaveščanjem o duševnem zdravju v okviru projekta Kako si? smo na dobri poti, da to uresničimo.
Taja Žnidarič,
članica projekta Kako si? 2019
