Psihologija športa in njen doprinos k vrhunskemu dosežku v športu

Prof. dr. Matej Tušak

Predavanje bo potekalo v torek, 11. 10., ob 17.00, v Knjižnici Otona Župančiča

V predavanju bomo spoznali, kaj psihologija športa je, kako se je razvijala skozi zgodovino in pri nas ter kje lahko športni psihologi najbolj pomagajo pri nastanku vrhunskega dosežka. Spoznali bomo, kaj je 100 % fenomen, kaj so stanja zanosa, stanja in the zone ali ideal performance state in kako športnikom pomagamo pri doseganju teh stanj. Predavatelj bo predstavil tudi najpogostejše praktične pristope dela in pomoči v športu. Spoznali pa bomo tudi nekatere ključne dejavnike uspeha v športu.

Oglej si naš Facebook dogodek

Prijavi se na dogodek:

Kdo bo z nami?

Matej Tušak

Prof. dr. Matej Tušak

Prof. dr. Matej Tušak je študiral psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študij je zaključil z diplomsko nalogo na temo Agresivnost v vrhunskem športu in doktoriral na temo Razvoj motivacijskega sistema v športu. Zaposlen je na Fakulteti za šport, kjer poučuje občo psihologijo in psihologijo športa, predava pa tudi po drugih fakultetah v Sloveniji in tujini. Aktivno se ukvarja predvsem s procesom psihične priprave športnikov na tekmovanja. Poleg ukvarjanja z vrhunskimi športniki se ukvarja tudi z otroki, mladinci in amaterskimi športniki. Je tudi avtor različnih knjig in znanstvenih člankov, v katerih teoretična znanja združuje s praktičnimi izkušnjami. Najpomembnejše njegove knjige so Psihologija športa, Strategije motiviranja v športu, Psihologija ekipnih športov, Trener, JAZ – Športnik, Človeški viri v SV idr.
Veliko predava tudi po športnih društvih, šolah, vrtcih, podjetjih in vodi najrazličnejše delavnice na temo stresa, spoprijemanja s stresom, motivacije, agresivnosti, osebnostne rasti, teamskega dela, učinkovite komunikacije in mnogih drugih psiholoških fenomenov. V zadnjem času skuša znanje iz sveta vrhunskega športa prenesti tudi med managerje in podjetnike.
V kliničnem delu je strokovno podkovana na področju farmakoterapije duševnih motenj. Vključena je bila tudi v delovno skupino, ki je oblikovala smernice za zdravljenje depresivne motnje. Raziskuje pa tudi na predkliničnem področju na področju farmakogenetike in vpliva oksidativnega stresa na zasvojenosti in izražanje anksiozne in depresivne simptomatike. Njena področja raziskovanja so med drugim tudi poporodna depresija in vpliv prehrane na duševno zdravje.