Okrogla miza o zdravstveni psihologiji

Karmen Resnik Robida, Anita Lauri Korajlija, David Gosar

Dogodek bo potekal v petek, 7. oktobra 2022, ob 19.30 na spletni platformi Zoom. Pogovor bo potekal v angleščini

Ko govorimo o zdravju, ne gre zanemariti ne duševnega ne telesnega zdravja, saj prav zares hodita z roko v roki. Kaj lahko storimo za njegovo ohranjanje? Kaj pa, ko se srečamo z boleznijo? Kako se z njo soočimo? Kako doživljamo hospitalizacije in okrevanje? Kakšni so odnosi pacientov z zdravstvenim osebjem in kako vse skupaj doživljajo slednji?
Če vas zanimajo odgovori na ta in druga vprašanja, ki jih naslavlja zdravstvena psihologija, vas vljudno vabimo na Okroglo mizo o zdravstveni psihologiji, kjer bomo prisluhnili asist. Karmen Resnik Robida, BCs zdrav. psih. (VB), MRes nevr. zn. (VB), dr. sc. Aniti Lauri Korajlija in asist. dr. Davidu Gosarju. Gostje bodo predstavili stanje in prakse tako slovenskega kot hrvaškega zdravstvenega sistema

Oglej si naš Facebook dogodek

Prijavi se na dogodek:

Kdo bo z nami?

asist. Karmen Resnik Robida, BCs zdrav. psih. (VB), MRes nevr. zn. (VB)

Asist. Karmen Resnik Robida BCs zdrav. psih. (VB), MRes nevr. zn. (VB)​ je leta 2010 zaključila študij zdravstvene psihologije na ARU, Cambridge v Veliki Britaniji, kjer je poglobljeno raziskovala kronični stres in povezave med stresom in zdravjem. Istega leta se je vpisala na podiplomski študij nevroznanosti na UCL, London, kjer je raziskovalno delo opravljala v sklopu Inštituta za Nevroznanost. Trenutno je doktorandka na medicinski univerzi v Ljubljani, smer nevroznanost, kjer preučuje zgodnje kognitivne okvare pri parkinsonovih bolnikih. 

Je specializantka klinične psihologije, zaposlena na rehabilitacijskem inštitutu URI – Soča, na oddelku za bolnike po nezgodnjih možganskih poškodbah in nevrodegenerativnih boleznih. Njeni raziskovalni interesi so usmerjeni v psihofiziologijo in nevroznanost, ter vpliv nevrodegenerativnih ali pridobljenih možganskih okvar na posameznikovo kognitivno, čustveno ali socialno funkcioniranje.

Pri terapevtskem procesu uporablja tehnike vedenjsko kognitivne terapije, dodatno je usposobljena tudi za biofeedback in neurofeedback terapijo, ki jo kot komplementarno uporablja pri obravnavi bolnikov z anksioznimi motnjami. Ob svojem delu si prizadeva za dopolnjevanje in nadgrajevanje psiholoških intervenc, tehnik in pristopov z znanstveno podprtimi modernimi tehnologijami.

dr. sc. Anita Laura Korajlija

Anita Lauri Korajlija je leta 1999 zaključila študij psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Zagrebu in se istega leta vpisala na podiplomski študij psihologije. Magistrirala je leta 2004. Leta 2010 je doktorirala s temo „Perfekcionizam i anksiozna osjetljivost kao rizični faktori za razvoj anksioznih smetnji: Kvantitativna i kvalitativna studija“ pod mentorstvom prof. dr. Nataše Jokić-Begić. Po zaključku študija je prav tako sodelovala na več različnih strokovnih in znanstvenih programih izobrazbe.

Od študijskega leta 2017/2018 je predstojnica Katedre za zdravstveno in klinično psihologijo. Poleg tega je vodja svetovalnice za študente Filozofske fakultete v Zagrebu. Je tudi zunanja sodelavka svetovalnice za ženske Autonomna ženska kuća. Od začetka pandemije COVID-19 prostovoljno deluje na telefonski mreži za nudenje psihološke pomoči in je za ta angažman prejela tudi posebno priznanje za prostovoljstvo. 

Sodelovala je na številnih strokovnih projektih, prav tako je izvedla številna predavanje in delavnice na strokovnih srečanjih psihologov, zdravnikov in farmacevtov kot tudi za širšo javnost. Anita Lauri Korajlija je tudi tajnica mednarodnega združenja za raziskovanje stresa in anksioznosti (STAR Society) ter  članica upravnega odbora Hrvaške psihološke komore.

David Gosar

asist. dr. David Gosar, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.

Asist. dr. David Gosar, univ. dipl. psih., specialist klinične psihologije je kot klinični psiholog zaposlen na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo. Njegovi raziskovalni interesi so povezani z njegovim kliničnim delom in vključujejo področja razvojne nevropsihologije in nevroznanosti ter so povezani z raziskovanjem  nevrobioloških mehanizmom in bolezenskih dejavnikov, ki vplivajo na kognitivno, čustveno in socialno funkcioniranje otrok in mladostnikov z različnimi nevrološkimi, nevrorazvojnimi in funkcionalnimi nevrološkimi motnjami. Poleg področja razvojne nevropsihologije zasleduje tudi svoje raziskovalne interese na področju psihometrije in e-psihologije. V sodelovanju s slovenskimi založniki psihodiagnostičnih sredstev redno sodeluje pri priredbi in razvoju pripomočkov za psihološko ocenjevanje ter prispeva k razvoju na tem področju kot član Komisije za psihodiagnostična sredstva pri Društvu psihologov Slovenije. Kot član delovne skupine za e-psihologijo pri Evropski federaciji psiholoških društev si poleg tega prizadeva za strokovno in etično utemeljeno vključevanje novosti na področju e-psihologije ter podatkovne znanosti v klinično prakso.