Duševno zdravje z vidika nevrologije
dr. Nika Pušenjak Dornik
doc. dr. Bojan Rojc, dr. med.
prof. dr. Anton Grad
Petek, 24.3.2023 ob 17.30, Medicinska fakulteta – Velika predavalnica
Je megla v možganih kot posledica Covida-19 mit ali realnost? Kako se na depresijo gleda iz nevrološkega vidika? Kaj je biofeedback in ali lahko resnično izboljšamo določene kognitine in fizične motnje ter morda celo svoje kognitivne sposobnosti?
Na tem predavanju se bodo zvrstili trije strokovnjaki s področja nevrologije in vam podrobneje predstavili različne fenomene, tako bolj teoretične, kot tudi praktične.
“Megla v možganih” (brainfog) je poimenovanje za subjektiven občutek upočasnjenega, nejasnega, neostrega razmišljanja, ki ga navajajo osebe med prebolevanjem gripe, ob neprespanosti, po alkoholnem opoju, ob jemanju pomirjeval, uspaval, antihistaminikov itd. Ob pandemiji Covid-19 je število oseb z meglo naraslo, saj ocenjujejo, da se pojavi pri 40% bolnikov, ki imajo dolgi Covid-19, kar je približno 40 milijonov ljudi po svetu. Nedavne raziskave so dokazale nevrobiološko osnovo megle v možganih.
Depresija je duševna motnja, za katero so značilna dolgotrajna potrtost ali nezanimanje za zunanji svet, pomanjkanje notranje motivacije, posameznik ima lahko težave s spanjem ali prehranjevanjem, ki vplivajo na posameznikovo vsakodnevno delovanje. Vzrokov za depresijo je lahko več, med drugim lahko na razvoj vpliva tudi genetska predispozicija ali biokemijske spremembe v možganih, kot posledica življenjskih izkušenj in sloga.
Biofeedback je proces pridobivanja večjega zavedanja številnih fizioloških funkcij lastnega telesa z uporabo elektronskih ali drugih instrumentov, s ciljem, da bi lahko svoje telesne funkcije tudi zavestno “manipulirali” oziroma samoregulirali svoje telo. Ljudje sicer že naravno izvajamo biofeedback, v vsakdanjem življenju, na različnih ravneh zavesti in namere – npr. poskušamo umiriti svoje dihanje. S tehniko biofeedback povratne zanke, pa lahko svoje telesne funkcije uravnavamo še veliko bolj učinkovito. To lahko pride prav predvsem pri različnih fizičnih ali psiholoških motnjah, kot tudi za izboljševanje že tako “zdravo” zmožnih kognitivnih sposobnosti.
Kdo bo z nami?
dr. Nika Pušenjak Dornik
Dr. Nika Pušenjak Dornik je nevropsihologinja, specialistka bio/neurofeedbacka, ki se uspešno ukvarja tudi s peak performance športno psihofiziologijo. Specialistični podiplomski študij je opravila na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju in je doktorandka biomedicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Je edina certificirana usposobljena strokovnjakinja na področju izvajanja terapij z metodama Biofeedback in Neurofeedback v Sloveniji. S področjem športne psihologije in nevropsihologije se ukvarja od leta 2005. Med drugim izvaja bio/neurofeedback terapije otrokom z ADHD pa tudi ljudem z depresijo, anksioznostjo, nespečnostjo, različnimi psihozami, epilepsijo, zasvojenostjo z drogami, učnimi težavami, disleksijo, diskalkulijo in avtizmi.
doc. dr. Bojan Rojc, dr. med.
Bojan Rojc je rojen v Kopru 6. novembra 1980. Devetnajstega aprila 2006 je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljana smer medicina. Leta 2005 je pod mentorstvom prof. Alojza Ihana osvojil fakultetno Prešernovo nagrado z raziskovalno nalogo: Imunski sistem in sindrom odvisnosti od alkohola. Delo je preučevalo vplive stresa ob abstiniranju na limfocitne populacije. Leta 2006 je s soavtorjem Pavlom Kavčičem pod mentorstvom akad. prof. Jožeta Trontlja in somentorstvom dr. Leje Dolenc Grošelj ponovno osvojil fakultetno Prešernovo nagrado z raziskovalnim delom: Odtegnitev spanja in imunski sistem. Zanimanje raziskave je bilo usmerjeno v preučevanje vplivov odtegnitve spanja na cirkadiana nihanja limfocitnih populacij.
Od leta 1996 je bil prejemnik Zoisove štipendije. Leta 2006 je prejel štipendijo Erasmus za trimesečni študij na Medicinski fakulteti v Sieni, Italija. V tem obdobju se je aktivno vključil v delo na Oddelku za nevrometabolne in redke nevrološke bolezni, Univerzitetne bolnišnice v Sieni. V letih 2009 in 2010 se je udeležil projekta ESRS-EU “Marie Curie” – “Training in Sleep Research and Sleep medicine”. Projekt je potekal v treh delih in sicer teoretični del v Bertinoro, Italija; praktični del Zurich, Švica; ter zaključno srečanje v Seeon, Nemčija.
Trenutno je zaposlen kot specialist nevrologije v Splošni bolnišnici Izola. Specializacijo iz področja nevrologije je opravil avgusta 2013. Podiplomski študij na Medicinski fakulteti, smer biomedicine je zaključil leta 2016. Od leta 2018 je docent za področje nevroznanosti na FAMNIT Univerza na Primorskem. Redno predava na Fakulteti za zdravstvene vede in na FAMNIT Univerze na Primorskem..
prof. dr. Anton Grad
Anton Grad, izr. prof. za predmet Nevroznanost, roj. 1954 v Ljubljani, je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1978. Specializacijo iz interne medicine je opravil leta 1984, znanstveni magisterij iz kardiologije pa 1986. V študijskem letu 1988/89 se je izobraževal iz nevrologije/nevrootologije na UCLA, Kalifornija. Specializacijo iz nevrologije je končal leta 1994. Doktorat s področja medicine je zagovarjal leta 1993 na Medicinski fakulteti v Zagrebu.
V obdobju 1989 – 2011 je bil asistent, docent in izr. profesor za predmet Nevrologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2011 dalje je izr. profesor na predmet Nevroznanost na FAMNIT/Biopsihologija, Univerza na Primorskem. Bibliografija (COBISS/IZUM) vsebuje preko 250 bibliografskih enot, od tega je bil avtor/soavtor pri 90 člankih, mentor trem doktorantom, preko 20 diplomantom itd.
* Foto: Zdravko Primožič FPA